Priporočila, nasveti

Namestitev in priključitev toplotne črpalke za sanitarno vodo


Toplotno črpalko je možno namestiti v vsak prostor (z izjemo bivalnih prostorov in kopalnic) s temperaturo 35°C in minimalno prostornino 20m3. V osnovi pa priporočamo dovolj velik in zračen prostor s temperaturo med 20 in 25°C, kar predstavlja optimalne pogoje njeno delovanje. Primerno mesto namestitve je klet ali večja shramba, kjer je še dodatna korist učinek hlajenja prostora v katerem je toplotna črpalka. V primeru, da hlajenja ne potrebujemo je zelo primerno mesto namestitve kotlovnica, kjer je ponavadi priključek za toplo in hladno vodo. Pri izbiri prostora za namestitev toplotne črpalke je potrebno še posebej paziti, da izbran prostor ni prašen, kajti prah škodljivo vpliva na učinek toplotne črpalke. Toplotno črpalko moramo postaviti na trdna ravna in nespolzka tla, ter nastaviti z nastavljivimi nogicami.


Postavitev toplotne črpalke - pogled z vrha

Toplotno črpalko lahko s hrbtne ali bočne strani namestimo skoraj do stene (min. 0,5m). Najmanj 1,5m pred njo pa ne sme biti nobene ovire, ki bi motila izstop hladnega zraka.
Pri priključitvi toplotne črpalke je potrebno upoštevati zakonsko sprejete predpise ter pogoje, ki jih postavljajo področna elektro- in vodno- distribucijska podjetja.

Priključna vrvica agregata se lahko priključi le na varnostno vtičnico z ozemljitvijo (16A varovalka, 230V/50Hz)!

Priključite na dovod hladne vode je vidna na sliki 2. V dovod je potrebno vgraditi sklop za ravnanje varovanje grelnika pred tlakom, večjim od dovoljenega. V sklop spadajo varnostni ventil, povratno- proti povratni ventil, priključek za manometer z izpihovalno cevjo ter zaporni ventil. Varnostni sklop je potrebno namestiti tako, da je dobro dostopen in v bližini grelnika vode. Vsekakor se mora nahajati na mestu, kjer ni nevarnosti zmrzovanja. Če se nahaja varnostni ventil pod grelnikom vode, ga je mogoče uporabiti tudi za izpraznitev grelnika vode. v nasprotnem primeru  je potrebno v ta namen med varnostni ventil in grelnik vode vgraditi izpustno pipo. Med varnostnim ventilom in grelnikom vode ne sme biti nobenega zapornega ventila, sita ali zožitve cevi. Vgraditi je potrebno atestirani in umerjeni varnostni ventil najmanj nazivnega premera DN20 (R3/4˝) ter nazivnega tlaka do NP10. Varnostni ventil, povratni in proti povratni ventil se lahko nahajajo v enotnem ohišju. Varnostni ventil moramo postaviti toliko visoko, da lahko napeljemo izpihovalno cev iz ventila z neprekinjenim padcem. Z vgradnjo izpihovalne cevi zagotovimo usmerjen izpust iz varnostnega ventila (varnost za osebe v okolici ventila). Nazivni premer izpihovalne cevi mora biti enak ali večji, kot nazivni premer varnostnega ventila. V primeru vanjo ne smeta biti vključena več kot dva loka, njena dolžina ne sme presegati 2m. Pri večjem številu lokov je potrebno povečati nazivni premer cevi, vendar število lokov ne sme presegati števila 3 in dolžina izpihovalne cevi ne sme biti daljša od 4m. Ustje izpihovalne cevi se mora nahajati20-40mm nad lijakom odtoka in dobro vidno. Odtočna cev pod lijakom mora imeti nazivni premer enak vsaj 2x nazivnemu premeru izpihovalne cevi. V bljižini izpihovalne cevi ali varnostnega ventila je potrebno namestiti opozorila, da med delovanjem varnostnega ventila po cevi priteče voda ter da mora ustje cevi ostati vselej odprto. Povratno protipovratni ventil zagotavlja povratek vode, ki se širi med ogrevanjem, v vodovodno mrežo, kadar tlak v grelniku naraste do1,5 bar nad tlak v vodovodni mreži (na tak način je zadržano nenehno odpiranje varnostnega ventila). Nad to tlačno razliko deluje protipovratno in prepreči izpraznitev vode nazaj v omrežje (ob padcu tlaka v vodovodni mreži).
Vgradnja reducirnega ventila za zmanjšanje tlaka je potrebna, če je tlak na dotoku v grelnik vode večji od 6 bar.
Če cirkulacijski vod ni ne obhoden, se izognemo njegovi priključitvi, saj povzroča dodatne toplotne izgube. Smisel ima pri daljših cevnih vodih, da dobimo na iztočnem mestu takoj toplo vodo. V cirkulacijski vod vgradimo nepovratni ventil, ki preprečuje cirkulacijo hladnejše vode v smeri k potrošniku. Če cirkulacijskega priključka na grelniku ne uporabimo ga začepimo.
Toplotni menjalnik s toplovodnim kotlom ali s solarnimi kolektorji.
Pred uporabo sistem odzračimo.
Poskrbeti moramo za nemoten odtok kondenzirane vode iz toplotne črpalke, bodisi v podstavljeno posodo ali v kanalizacijo.

-(A)Varnostni ventil
-(B) Ventil za izpraznitev sistema
-(C) Cev za izpraznitev
-(D) Raztezna posoda
-(E) Regulator tlaka
-(F) Proti povratni ventil
-(G) Ventil
-(H) Črpalka
-(I) Kotel
-(L) Kolektor
-WW-topla voda
-Tr- cevka za tipalo
-PV2 – vstop v prenosnik toplote 2
-PR2 – izstop iz prenosnika toplote 2
-PV1 – vstop v prenosnik toplote 1
-PR1 – izstop iz prenosnika toplote 1
-Z – cirkulacijski krog
-KW – hladna voda


Priključitev na vodovodno omrežje
-(A)Varnostni ventil
-(B) Ventil za izpraznitev sistema
-(C) Cev za izpraznitev
-(D) Raztezna posoda
-(E) Regulator tlaka
-(F) Proti povratni ventil
-(G) Ventil
-(H) Črpalka
-(I) Kotel
-WW-topla voda
-Tr- cevka za tipalo
-PV2 – vstop v prenosnik toplote 2
-PR2 – izstop iz prenosnika toplote 2
-PV1 – vstop v prenosnik toplote 1
-PR1 – izstop iz prenosnika toplote 1
-Z – cirkulacijski krog
-KW – hladna voda





Shematski prikaz vezave toplotne črpalke s toplovodnim kotlom