Priporočila, nasveti

Teoretične osnove delovanja toplotne črpalke


Toplotna črpalka
- drastično zniža stroške ogrevanja sanitarne vode (do 80%)
- je ogrevalni sistem prihodnosti
- deluje brez nevarnih goriv. Zaradi majhnih stroškov priprave tople sanitarne vode (80 do 100evrov   /leto).
- zmanjša emisije CO2 od do 75%
- uporablja električno energijo, ki je stabilnejša tako po ceni kot po zalogi kakor fosilna goriva
- ne emitira ozračju škodljivih plinov
- ne potrebuje dodatnega prostora za zalogo goriva ali plinskega priključka
- se amortizira v nekaj letih (4-6 let)
- uporablja obnovljive vire toplote (okoliškega zraka ali ostale vire)
- deluje zelo tiho. Tišje od plinskega ali oljnega gorinika
- zasede malo prostora
- ne potrebuje skoraj nobenega vzdrževanja
- omogoča poleti hlajenje
- je enostavna za upravljanje in uporabo
- S toplotno črpalko lahko hladimo manjše kleti in shrambe.
- Možnost ogrevanja sanitarne vode s kotlom (pozimi), preko serijsko vgrajenega vodnega toplotnega   prenosnika.
- lahko konstantno uporabljamo skozi vse leto (ob pravilni izbiri mesta vgradnje).
- Vse toplotne črpalke so narejene v skladu z evropskimi standardi in vgrajenimi najkvalitetnejšimi   komponentami priznanih svetovnih proizvajalcev
- ima dolgo življenjsko dobo (kakovost bojlerjev in ostalih komponent agregata).
- je slovenski proizvod


Splošno
Slika prikazuje preprosto toplotno črpalko. Toplotna črpalka je podobna kompresijski hladilni napravi in ima enake osnovne sestavne elemente: uparjalnik, kondenzator (pri CO2 toplotni črpalki je to hladilnik plina), kompresor in ekspanzijski ventil oz. kapilara. Toplotna črpalka z uparjanjem hladiva odvaja toploto iz prostora, s kondenzacijo (hlajenjem plina) hladiva pa dovaja toploto v prostor. Pri toplotnih črpalkah izkoriščamo pojav, da hladivo pri višjem tlaku in pri višji temperaturi kondenzira oz. se ohlaja (odvaja toploto iz sistema), pri nižjem tlaku pa se uparja (dovaja toploto v sistem).




Prikazuje shematsko delovanje toplotne črpalke in njene osnovne sestavne dele
Delo premika z nižjega na višji tlak opravi kompresor. Ta sesa paro in jo komprimira na željeni višji tlak. V kondenzatorju (hladilniku plina), ki je nameščen za kompresorjem, se para ob odvajanju toplote pri višjem tlaku utekočini (ohladi). Pri tem jo vodimo skozi cevi, ki jih od zunaj obliva voda. Pri tem para odvaja toploto in kondenzira (se ohladi). Hladilna voda se lahko na tak način segreje na 60-70°C in jo lahko uporabimo kot nosilec toplote za toplovodno ogrevanje. Kondenzator (hladilnik plina) toplotne črpalke nadomešča kotel. Hladivo v sistemu ekspandira skozi dušilni ventil oz. kapilaro na nižji tlak. V uparjalniku se ponovno upari. Iz tega krožnega procesa lahko vidimo, da se nosilec toplote s kompresorjem prečrpava z nižje temperature(10°C) na višjo temperaturo(50-60°C). Pri trenutnih cenah energije so te naprave zelo gospodarne, zlasti v takšnih stavbah, kjer je potrebno sočasno gretje in hlajenje.